»Bolezen puščanje trikuspidalne zaklopke se je dolgo pojmovala kot benigna bolezen. Ko je prišla v določeno fazo, ni bilo več pomoči. Operacija je bila edina možnost, operativna mortaliteta pa je bila skoraj desetodstotna. Tako se za te posege v svetovnem merilu niso veliko odločali.«
»Če pušča zaklopka, ima bolnik otečene noge, jetra, trebuh in vse posledice tega, možnost vnetij, slabo resorpcijo, slabo funkcijo jeter. Ker srce ne more črpati, pride do okvare ledvic. Ko vse skupaj seštejemo, to vodi v prezgodnjo smrtnost. Ena izmed bolnic je bila sprejeta z 22 kilogrami čezmerne teže zaradi zastajanja vode, ne zaradi debelosti. Ko smo jo rekompenzirali, vstavili zaklopko, računamo, da bo stanje vzdrževala. Bila je odpuščena tretji dan po posegu.«
